Bil je velik važič in je ves čas nekaj pisal. Ker je bil zvit, mu je tiste v Stockholmu uspelo prepričati, da jezik, v katerem je napisana Travniška kronika, dejansko obstaja in se imenuje srbohrvaški, da torej ni res, da sta si ga izmislila Krčun in Ranković. Zaradi tega uredniki Enciklopedije Britannice še danes naivno verjamejo, da je Andrić pisal v tej tako imenovani srbohrvaščini.