Potem se je EU odločila za precedens v zaključnem dokumentu s solunskega srečanja, ko je sprejela hrvaški predlog o sprejemanju kandidatk v članstvo glede na ustreznost posameznice, ne več »v paketu«, čeprav je to do tedaj veljalo za temeljno načelo širitvene politike. Precedens je bil ustvarjen tudi, ko je Romano Prodi, tedanji predsednik Evropske komisije, osebno prinesel v Zagreb vprašalnike, ki jih je morala Hrvaška izpolniti kot prilogo k vlogi za članstvo v EU. Evropski poslanci so ga zaradi tega »precedensa« kritizirali, ker do tedaj predsedniki Evropske komisije niso opravljali vloge slov; to so vedno počeli nižji uradniki.