Če je Rupel dolgo molčal pri paradiranju po Trstu, če se je le s težavo premaknil pri izzivalnih izjavah predsednika avstrijskega parlamenta, pa je po odprtem pismu Vena Tauferja spet sedel za mizo. In napisal še en literarnopolitični esej, žanr, ki ga je v minulih letih izbrusil skoraj do popolnosti. In tudi ta »poskus spodbudnega pogleda« je podoben ostalim podvigom plodovitega političnega misleca.