Prvi spontani akti histerije so se nadaljevali v bolj načrtni, množični obliki. Leta 1614 je pod nadzorstvom provincialnega čelnika jezuitov na željo visokega duhovnika, ki si je zaželel skromne relikvije, sledila amputacija mrličeve desne roke, katere dlan so poslali papežu v Rim, preostanek pa razsekali na koščke in raznesli naokrog po krščanskem svetu. Šest let kasneje se je primerilo razkosanje Frančiškovega telesa, katerega izvajalci niso bili patologi, pač pa prostovoljna mesarska sekcija pripadnikov klera.