Država ji milostno nakloni vlažno luknjo v hiši iz 16. stoletja. Uporablja jo le, kadar ima v mestu nujne opravke, za stalno pa se naseli v majhni kajži v Žabji vasi ob Sori, kjer jo obdajajo njene največje ljubezni: mačke, rože, gobe, gozd in žuboreča reka.
Kar osemkrat obišče Islandijo in razmišlja celo o selitvi, a se premisli, ko izve, da bi morala svoje muce za pol leta zapreti v karanteno.