Resnica je verjetno drugačna, preteklost neuspešne Mravljakove ni bila nikoli skrita in težko je verjeti, da nekdanji obrambni minister ni temeljito prebrskal biografij svojih bodočih sodelavcev. Ali je bilo sklicevanje Mravljakove na moralo le slepilni manever in ali so jo pokopali diletantizem in medstrankarska trenja, sploh ni tako pomembno, zanimivejša je etična komponenta, na katero se sklicuje. Gregor Virant, ki je javnosti predstavil vladni etični kodeks, je tudi sam vpleten v primer, ki spominja na klasični nepotizem.