Roman podrobno opisuje zaporniški vsakdanjik in nenavadno okolje, kjer so se na kupu znašli lopovi, morilci, politični zaporniki in nepomembni žeparji. Pisec se spominja, da je bil zapor tisto poletje prepoln komunističnih disidentov, ki so jih za zapahe spravili zgolj zato, da se ne bi mogli veseliti novice o Titovi smrti. Vrhunec roman doseže na dan Titove smrti oziroma noč pred tem, ko zapornikom pustijo prižgane vse luči.