Ob koncu 80. let je bilo njeno gospodarstvo tako na tleh, da se drugam kot na bolje skoraj ni moglo obrniti: prebivalstvo je bilo mlado in njegovo število je raslo, možnosti za povečanje števila zaposlenih je bilo dovolj. Za razvitje vseh njenih potencialov je bilo potrebno le obdobje stabilne in preudarne makroekonomske politike, ki je Irska večji del svoje zgodovine ni doživela.
Pomagal je tudi denar iz EU, a ta je pritekal vse od irske vključitve v takratno skupnost leta 1973, vendar brez pravega učinka.