V obdobju osamosvajanja je svoje dolgoletne zveze z vrhovi evropske politike izkoristil za lobiranje v korist Slovenije in Hrvaške. Bil je ustanovni član Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) in njegov prvi predsednik za Švico in Liechtenstein. Od leta 1992 je predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva (DSHP) in od leta 2002 častni konzul Republike Hrvaške v Sloveniji.