Zato se je marsikdo zgražal, ko ga je leta 1992 The New Yorker zaposlil kot svojega prvega redno zaposlenega fotografa, češ da je to tako, kot če bi kdo Michelangela najel za pleskanje hiše. »Ko sem bil mlad, so se moje umetniške potrebe popolnoma ujemale s potrebami revije, za katero sem delal, to je bil Harper's Bazaar. Objavljali so to, kar sem želel izraziti.