In vendar: Naderjeva kandidatura je kritika paničnega uma. Zdi se, kot da hoče Nader, tudi sam otrok panike, v resnici reči: koliko časa bo morala Amerika še trpeti Busha, preden bo končno spregledala, da za to, kar se dogaja, ni kriv Bush, ampak dvopartijski sistem? Če ga bo prisiljena trpeti še en mandat, se ji bo morda posvetilo.