Že sredi sedemdesetih let skupaj s sodelavcem Levom Kreftom napiše dvajset tipkanih strani dolgo pobudo Ljubljanske kulturne skupnosti, v kateri po zgledu francoske kulturne politike predlaga gradnjo velikega kulturno-kongresnega centra v središču Ljubljane. Nad zamislijo je navdušen arhitekt prof. Edvard Ravnikar, saj računa, da bo tako lahko končal Trg republike. Bistveno manj je navdušen partijski vrh, zato predlog za nekaj časa obleži v predalu.