Ob 19.00 smo se s posebno centrifugo zgodovinskega vzhičenja in cmoka v želodcu vsi skupaj zabuljili v veliko platno s projekcijo 24 ur, a kaj, ko dolgo nihče ni znal vklopiti zvoka. Na srečo številke in tabele govorijo same zase, sijajni izidi so seveda izvabili spontan izbruh židane volje. Plehbend je ob tej iztočnici zaigral poskočno verzijo Glory Glory Hallelujah, v ritmu katere je začel Franc Pukšič promptno poskakovati na mestu kot majhen fantek.