Deng Xiaoping je bil še nekaj let po svoji delni in kasnejši popolni upokojitvi najpomembnejši voditelj Kitajske, kar se je povsem slučajno razkrilo šele med krizo na Trgu nebeškega miru leta 1989. Jiang seveda ni Deng, kljub temu pa naj bi bilo kar pet od devetih članov v stalnem odboru politbiroja »njegovih ljudi«, zato bo lahko še naprej vplival na politiko. Hu je kljub temu bolj omejen, kot je bil Jiang, podobno kot ta ni dosegel Dengovega vpliva, on pa ne Maovega. Kult osebnosti se je na Kitajskem umaknil bolj kolektivnemu slogu vodenja.