A naj se vrnem k tistemu spokojno mirnemu, a malce dolgočasnemu dnevu. Stopamo in stopamo takole skozi hosto in, glej ga, zlomka, nenadoma nam je gozdno pot prečila široka asfaltna cesta. Ha, smo rekli ter se pomenljivo in globoko spogledali, cesta, torej civilizacija in torej tudi kakšna skromna gostilnica tod na Dolenjskem ne more biti prav daleč, v mislih pa so se nam pričele prikazovati z drobnimi kapljicami orošene steklenice hladnega piva.