Preostale bazene, katerih dno je zdaj pokrito z asfaltom, so poimenovali po svetnikih. Njihova imena so še danes izpisana na robovih, sol iz teh bazenov pa je, drugače od tiste, angleške, ki jo je iz Trsta tovoril Martin Krpan, pogosto končala tudi na dunajskem dvoru.
Sicer pa so stonske soline velike le 45 hektarov, pri čemer večino prostora zavzemajo pripravljalni bazeni, kjer sonce vodo zgoščuje do 25 baumejev (250 promilov ‐250 g soli na liter vode), kar je slanost, približno sedemkrat večja od slanosti morske vode.