Nato je treba prišteti še ceno za varovanje te občutljive strukture pred mehanskimi in fiziološkimi pretresi, kar pomeni debelo lobanjo, poseben sistem uravnavanja temperature in prilagajanje, brez česar ni možno natančno regulirati kemičnega okolja v možganih. Poleg tega se večji možgani razvijajo dlje, zato morajo starši v nosečnost in vzgojo vsakega potomca vložiti dodaten čas ter energijo. Vse to pomeni, da bi bile živali z velikimi možgani precej na slabšem, kar se tiče razmnoževanja, kot vrste z manjšimi možgani.