Če ima romanje v Međugorje tako moč, da je strpnosti uspelo zlesti pod staro usnjeno žuljavo kožo, kakšen učinek bo šele imelo na psevdotolerantnega zdolgočasenega mladca? Hvalabogu, da ima cerkev široko srce in izgubljenim ovčicam ponovno in z veseljem odpre duri na svoje neskončne travnike. Tako sem se odpravil na romanje v Međugorje, na tradicionalni vsakoletni festival mladih, ki je letos potekal pod naslovom Hočemo videti Jezusa.