nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2004, poved v sobesedilu:

Le vzrok tega neokusnega pehanja je mirno ležal široko razkrečenih nog na odprti prikolici tam zadaj za nekim terenskim avtom, s praznim pogledom svojih že steklenih oči blodil po težkih krošnjah, ki so se bočile nad njim, pa že osušen jezik mu je visel iz priprtega kotička ust, pri tem pa se mu je že nekaj ur povsem jebalo, kdo ga je pravzaprav ubil.)

Zato je razumljivo, da se kakšnemu takemu jagru, ki mu lovski kotiček krasi le krmežljavo srnjakovo rogovje, našopan fazan in morda še preparirana lisica, kadar čuje o tem, kaj vse in koliko tega je obležalo pred Dušanovimi in Leinimi cevmi, grenko kolcne in da v želji obvarovati ugled svojega zanikrnega prgišča trofej z narejeno vzvišenostjo kislo zamrmra, ma, pa saj to ni več lov, ampak navadna morija. Kajti ta dva nenavadneža sta, vsaj kolikor je meni znano (pa nisem včeraj priplaval po slani župi), poslednja slovenska klasična pustolovca iz tistih že pozabljenih časov romantičnega raziskovalstva.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA