Ob njeni obali so visoke in zašiljene skale, ki jim Mostarčani pravijo pečine. Že od nekdaj ima vsaka izmed njih svoje ime, nekatere imajo celo vzdevek: Zelenika, nad katero rasteta divja smokva in šipek, Šuplja, pod katero je nevaren vrtinec (kapak po mostarsko), Veliki in Mali Sokol poleg ustja Neretvinega pritoka Radobolje in poleg njiju Glavar, podoben pomolu v kakšnem manjšem jadranskem pristanišču, na nasprotni obali pa sta Višji in Nižji Duradžik, kjer so se fantje pripravljali na skok s ćuprije, najpogumnejši celo na glavo. Na te pečine kakor tudi na most so sedali galebi z morja.