Roko na srce, še najbolj fascinantna stvar, ki se je lahko novinarju v teh vicah zgodila, je bilo to, da je šel recimo na stranišče hkrati s Petrom Jambrekom.
Pet minut pred pričetkom je prišlo seveda tudi do obvezne krize, saj so organizatorji najeli Štihovo dvorano, kjer je bilo sedišč ravno nekoliko premalo za vse dobromisleče in pokončne državljane. Čeprav bi tisti preostanek z lahkoto spustili noter in bi se pač posedel po stopnicah, so se histerični starejši gospodje v belih srajcah pri vratih raje odločili za tisti na tovrstnih prireditvah tako značilni ekskluzivizem in na posvečeno zemljo spuščali samo najpomembnejše udeležence.