Tu se trideset let pred časom rojeva konkretna poezija, znameniti De profundis: »V mojem srcu gori, v mojih žilah kipi, gasilcev pa ni.«
Ko ljudem v taboriščih obrijejo košate lase, jim oskubijo ponos in identiteto, toda tudi v miljeju brezpravja se obrite glave še naprej borijo za svoj ugled in zato pretijo: »Proti vsem tistim, ki bi na podlagi moje oskubljene glave trdili, da sem petnajstleten pobalin, bom vložil po svojem pravnem zastopniku tožbo zaradi razžaljene časti. dr. Poljanski.«