nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2004, poved v sobesedilu:

Njegovo kvihtanje o evropskih direktivah in konvencijah je zgolj streljanje v prazno, ki naj bi sestavljalcem obeh absurdnih »Pravilnikov o...« zagotovilo nekakšen legalistični okvir, v katerega so ‐ po slovenski tradiciji bolj papeški od papeža ‐ stlačili takorekoč vse, kar jim je prišlo na misel, le gate svojih starih mam so začuda izpustili: če bi bilo namreč njegovo vzporejanje naših razmer s francoskimi vsaj malce relevantno, potem bi vsi francoski (ne samo pariški!) policaji vsak vikend ne počeli drugega kot to, da bi prečesavali znamenite puces na Porte de Clignancourt, pa še nekaj brigad vojakov bi jim moralo priskočiti na pomoč, da bi jih vsaj za silo pregledali (če pa bi se spravili še na Porte de Vanves, na neštete »brocantes« po vsej deželi galski, v tisoče starinarn in galerij ter v avkcijske hiše gledat pod prste stotnijam »commisaires priseurs«, za to raboto ne bi zadostovala niti celotna Armée de la Terre s tujsko legijo vred!); za preživetje britanskih antikvarjev, ki obračajo na desetine milijonov funtov, naj ga nikar ne skrbi, res pa je, da bi morebitne astronomske kazni ugonobile njihove slovenske kolege, ki imajo vsi skupaj manj letnega prometa kot ena sama elitna starinarna v Covent Gardnu vsak teden; ubogih 180 karabinjerjev tudi ne more storiti prav veliko ob dejstvu, da je skoraj v vsaki toskanski podeželski cerkvici slik, kipov in dragocenih umetno-obrtnih izdelkov toliko, da njihova umetniška (in tržna!) vrednost daleč presega tisto, kar hranijo vsi slovenski muzeji skupaj, pa naj se še tako trudijo s praskanjem po svojih depojih! Kako dejansko izgleda trgovanje z umetninami (v vseh, tudi manj prijetnih odtenkih), se gospod dr. lahko pouči v odlični knjigi Georgesa Berniera L'Art et l'argent (Umetnost in denar, Robert Laffont, Pariz, 1977), kako je s krajami in tihotapljenjem, mu bo razložil Peter Watson (Double-dealer, Hutchinson & Co. Ltd., New York, 1983), v zvezi z odkrivanjem ponaredkov in nategovanjem zbiralcev pa mu toplo priporočam slavnega Thomasa Hovinga (False Impressions-the Hunt for Big Game Art Fakes, André Deutsch, London, 1996).

Učinek sistema nadzora, ki ga na tako bebav način skušajo vzpostaviti naši kulturnjakarski dušebrižniki, pa bo ‐ vsemu zavijanju »evropsko« osveščenega gospoda dr. navkljub ‐ ravno nasproten: starinarji in galeristi bodo svoje lokale zaprli in začeli trgovati »iz prtljažnikov« oziroma od doma, kot zasebni »zbiralci«, butasta država z armado še bolj butastih uradnikov pa se bo lahko obrisala pod nosom za prihodke, ki ji iz legalnega prometa na normalno urejenem trgu umetnin in starin v skladu s pozitivno evropsko in slovensko zakonodajo pripadajo.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA