Že dobrih sto kilometrov pred prizoriščem vsakoletnega darkerskega festivala je bilo na avtocesti vse več avtomobilov, polnih črnih duš, število čudnih frikov pa je, ko smo se približali končnemu cilju, tako naraslo, da pred vhodom v Messepark, kjer je srečanje potekalo, ni bilo videti druge barve kot zgolj črno. Sem in tja je bilo opaziti bel dodatek, tisti darkerji, ki so že kdaj obiskali kakšen rejv, pa so izstopali s fluorescentnimi barvami. Še najbolj je iz te nepregledne črnine štrlela naša mala odprava s svojim povprečnim balkanskim videzom.