Kar se tiče zanimive predreferendumske inertnosti RKC, so si bili moji sogovorniki precej edini, da se je cerkev ob tej priložnosti znašla v preveč zagatnem položaju. »Poglej, cerkev je med prvimi, ki bo dala roko v ogenj, da se jim popravijo krivice in vrne dostojanstvo, ampak kaj, ko pa so med izbrisanimi tudi agresorji, ki hočejo na tak zvit način, na tak lahek način, priti do nečesa, kar ni zares njihovo.« Spet drugi so prepričani, da se cerkev po svojih najboljših močeh že trudi tudi za izbrisane: »Kaj misliš, da duhovniki ne molijo tudi zanje?