V tistem hipu so me še najbolj spominjale na potočne rake, ki jih še žive zadegaš v močno kipeč krop. Sicer ugasnjeno temne živali, ki neprestano nekaj veselo cvrkljajo in gomazeče migajo z vsemi tistimi svojimi premnogimi udi, ob stiku z vrelo vodo hipno otrpnejo in postanejo živo rdeče. Takoj po tem šoku pa so se samodejno zgrbile, zvlekle gornji del čadorja prek vsega obraza nekam dol na trebuh in se mimo nezmotljivega cerkvenega dostojanstvenika odplazile kot kakšni nesrečni potolčeni kramohi.