Zraven pa sem imel še kasete Ennia Morriconeja iz špageti vesternov in jih vrtel vso pot. Ko sem se vozil po tistem hercegovskem krasu, ko nisem vedel, kdaj bo udarilo, sem bil čisto hladen, le na Masleniškem mostu sem si dal v usta rožni venec. Takrat so neposredno streljali name.