Pri vrnitvi je Miran zaliv prečil, da ne bi plaval dvakrat po isti poti. Vidljivost pod vodo je bila tako slaba, da je držal roke pred sabo, ko se je spuščal po kamnitem pobočju, da se ne bi z glavo udaril v potopljeno drevo ali kakšno drugo oviro. Otipaval je kamenje in predmete na dnu, med njimi je prepoznaval številne ročne bombe »štilarice«, okrogle bobne za mitraljez, granate za minomete in cele zaboje streliva.