nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2004, poved v sobesedilu:



Slovenija naj bi bila po premierovi oceni nasploh čedalje bolj ujeta v paradoks, ko se znotraj njenih meja živi čedalje bolj relativno dobro (zelo dobro da se v pavšalu tako ali tako ne živi praktično nikjer), zadovoljstvo s stanjem v družbi pa je ob tem razmeroma nizko. Na to tezo so se navezali tudi naslednji govorniki, ki so med seboj v strokovnem žargonu navdušeno tekmovali pri ocenah, ali smo v tem momentu v obdobju druge, tretje ali četrte družbene tranzicije, najbolj prisrčno pa jo je nadgradil Niko Toš: Slovenijo je primerjal z dojenčkom, ki ga starši po enem tednu življenja popolnoma zapustijo, samo vsake toliko se še surovo zaderejo nanj, zakaj mora vendar kakati v pleničke. Starši so v tem primeru seveda državljani in državljanke, ki so vsepovprek podlegli vtisu, da je v naši domovini vse brez vsake vrednosti in da prav nič ne deluje, taka ocena pa bi bila težko bolj oddaljena od resničnosti.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA