Veteranom vojne za Slovenijo se namreč nekako ni zdelo najbolj primerno, da eno ključnih funkcij v nastajajoči tankovski enoti opravlja oseba, ki je bila še pred letom dni na drugi strani topovske cevi. Depeša, ki je pripotovala iz Ljubljane, iz uprave obrambnega ministrstva, zadolžene za varnost, je bila mali hvalospev. M.L. naj bi bil zaslužen, da zadeve junija 1991 niso eskalirale. Glede službovanja v JLA pa je depeša povedala: »Udeležbi v agresiji na Slovenijo se ni mogel izogniti, saj so bile razmere nepredvidljive, odklonitev pa bi lahko pomenila hude represalije, celo nad življenjem.«