Vmes so me pomenljivo pogledovali, pričakujoč priznanje, kako dobro jebejo tega črvastega "luzerčka". Opala, sem kriknil, takole se pa ne gremo, ter jih razgnal, da so samo osuplo buljili, kakšen kreten da sem, ko pa ne razumem niti tega, da je Ademi zato na svetu, da ga zatirajo. Rokovala sva se aristokratsko vljudno, a prisrčno in toplo. Nato je bliskovito posegel v žep svoje obnošene kamižolice in mi v dlan natresel s svojo od globina popolnoma črno rokico polno pest praženih sončničnih semen.