Težave so se začele, ko je Oman zadržal dobavo orožja, saj mu je bilo ministrstvo za obrambo še za enega od prejšnjih poslov dolžno precejšen znesek. Zato je Kosi odpotoval na Dunaj in se s Konstantinom Dafermasom dogovoril za nakup dodatne večje količine orožja iste vrste, ki sta ga tedaj potrebovali predvsem Hrvaška in BiH. Tako je v začetku leta 1992 v koprsko pristanišče prispela ladja, na kateri je bilo poleg orožja za potrebe Slovenije še 13.000 kalašnikovk in 13 milijonov nabojev za kalašnikovke, 10.000 pištol makarov in 5 milijonov nabojev za te pištole.