In oči, te žive oči, so ves čas budno opazovale vsak moj premik. Izdihoval sem počasi, toda mehurji zraka so na poti proti površju ropotali po vejah in z njih trgali na desetine drobnih polžkov, ki so kot ledena sodra padali po naju. Z eno roko na sprožilcu, z drugo na stikalu za luč in z masko, tesno pritisnjeno na iskalo, sem ribo tiho prosil, naj ostane pri miru.