Tam je prišlo do ponudbe partizanskega komandanta, ki je obkoljeni nemški posadki predlagal: »Pustite nam domobrance, mi pa vas pustimo mirno oditi.« Od pomladi 1944 so domobranci zavarovali komunikacijo do Kočevja, do Novega mesta, ni pa jim uspelo osvojiti ozemlja južne Notranjske ali Bele krajine, deloma so ob koncu vojne že obvladovali Suho krajino.
To je bilo lahko samo zato, ker je pač prišel tak ukaz od nemškega poveljnika, mogoče pa gre poudariti tudi, da med domobranci skoraj ni bilo dezertacij, da niso bežali.