Za Štuheca sta moškost in ženskost naravna danost, saj smo že z rojstvom določeni kot moški in ženske, zgolj včasih pa lahko pride »do nekih deviacij«. V tem kontekstu se mu zdi, da je v moškosti in ženskosti neki smoter, »neki namen, neki cilj, neki telos, ki ga je potrebno resno upoštevati takrat, ko nivo narave kot danosti dvignemo na nivo naše razvojne refleksije. Kajti samo s pomočjo naše racionalne refleksije in razmisleka potem tudi začnemo ustvarjati pravila našega vedenja«.