nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2003, poved v sobesedilu:

Tesne in nizke uličke se zvijajo in križajo v nerazvozljiv labirint, vanje se z obeh strani odpirajo okenca čudnih čumnat, ki se razpirajo v vedno nove čumnate, za prvim ovinkom naletiš na kar prostorno cerkvico, za drugim na veliko skupno jedilnico, ob kateri je črno okajena kuhinja, malo naprej se razpirajo razkošna skladišča, v katerih kotih še vedno poležavajo obilni kamniti lonci za olje ali vino, potem se tam nekje pojavijo stopnice, in ko se spustiš navzdol, sta tam, nadstropje niže, spet enaka zmeda in nerešljiv mestni splet vijugavih uličic, prehodov in hodničkov, prečudnih kamric, razpotegnjenih skupnih menz, raznih "rumpelcimrov" in sejnih soban ter kapelic. A klavstrofobu ne bi predlagal klatenja po tistih vedno bolj "ožajočih" se in od vseh strani dušo stiskajočih hodničkih, pa tudi izgubiš se v teh katakombah, še preden lahko rečeš, dober dan, podzemlje. Hec pa je v tem, da se, na primer, tale Derinkuyu spušča kar osemnajst nadstropij v globino in da je v njem živelo celo dvajset tisoč prebivalcev.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA