Znašel sem se v ovalni skalni votlini visokih obokov, skozi katero je na eni strani z nezmanjšano silo drla Soča. Na nasprotni strani se je ustvaril širok vrtinec, v katerem je skupaj z lipani, postrvmi in zračnimi mehurčki plesalo kolo za jerbas odpadlega jesenskega listja. Sredino vrtinca je čarobno prebadal poševni snop sončnih žarkov.