Ko si je Karel Veliki uzurpiral naslov cesarja, je za to potreboval cerkveno avtoriteto, in temelji razkola med papeštvom in vzhodnimi cerkvami so bili položeni. V teološkem sporu o Sveti trojici je namreč podprl rimsko tezo, ki je bila v nasprotju s sprejetim simbolom vere (dostavek filioque). Velika shizma je potem odločilno vplivala naprej, ravnanje Evrope v času križarskih vojn je pospešilo tudi propad Bizanca.