nova beseda
iz Slovenije
Revija Jana, leto 2007, poved v sobesedilu:
Justinine matere, sicer doma iz odmaknjenega Dalečhriba, ker si je želela bliže k cesti in vodi. Sèm se je na začetku tridesetih let priženil lesni trgovec Samida z Malega Riglja, tudi Kočevar, tako kot njegova nevesta potomec nemških kmetov iz Koroške in vzhodne Tirolske, ki so jih pred sedmimi stoletji v te kraje bogu za hrbtom naselili grofje Ortenburžanski. Samida, ki je po Kočevskem, tudi na Žagi Rog, zaselku sredi neskončnih kočevskih gozdov ‐ na fotografiji iz leta 1929, ki visi v Justinini kuhinji v Dolenjskih Toplicah, je lepo videti poseko z ogromnim obratom in hišami, v katerih so živeli delavci, ki so na štiridesetih krožnih žagah rezali hlodovino ‐, kupoval drva in jih potem s postaje Straža z vlakom spravljal v Banat, je sicer znal slovensko, vendar je z ženo in otroki govoril po kočevsko, tako kot vsi sosedje. Pika poka hamala, je majčkena Justina za vaškimi otročaji ponavljala šaljivo kočevarsko izštevanko, Mile Jakliš
andala, hota bajses hirtl auf, šajsen taužent feglajn drauf!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani