nova beseda
iz Slovenije
Mag - revija - ČGP Delo, leto 2008, poved v sobesedilu:
S filmskimi vrhunci dobe posejana pot je tako vodila od postrevolucionarne Kube (Spomini na nerazvitost, Tomás Gutiérrez Alea) do novovalovske Češkoslovaške (O slavnosti in gostih, Jan Nemec; Vsak dan pogum, Evald Schorm), od razžarjene Argentine (Čas plavžev, Fernando Solanas) do črnovalovske Jugoslavije (Zgodnja dela, Želimir Žilnik; W.R. ‐ Misterij organizma, Dušan Makavejev), pri čemer naposled Francije, v tem kontekstu sicer nespornega filmskega epicentra, nista zastopala samo aksioma obdobja Chris Marker (Globine zraka so rdeče) in Jean-Luc Godard (Vikend) oziroma »njegov« kolektiv Dziga Vertov (Britanski zvoki, Vse gre dobro, Razredni boj, Pismo Jane), temveč se je našel prostor tudi za prepogosto spregledane dandyje leta 1968, grupo Zanzibar (Postelja device, P. Garrel; Hitro, Daniel Pommereulle; Dvakrat, Jackie Raynal; Revolucija je samo začetek: nadaljujmo, Pierre Clémenti), ter najradikalnejšega med vsem naštetim, Guyja Deborda (Družba spektakla,
In girum imus nocte et consumimur igni). Prava dialektičnost pristopa k dokumentom časa je nato tičala v prepletu filmskih projekcij s spominjanji nekaterih prisotnih avtorjev (Makavejev, Raynal, Žilnik) in predavanji vodilnih angažiranih teoretikov našega časa; razprave je v grobem mogoče povzeti kot analizo vere v možnost družbene transformacije, ki je takrat iskreno prežemala čas, ter poskus lociranja možnih izvorov tega prepričanja danes.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani