Revolucionarna prav v načinu, kako je v svojih formulativnih postopkih prostor takšne dialektične transformacije. Revolucionarnost te pesmi ni preprosto v deklarativni aplikaciji revolucionarnega prepričanja na poezijo, ampak je nekaj, kar je v tej pesmi proizvedeno na ravni njene (dialektične) strukture; ravno v tem pa ta pesem nikakor ni samozadostna, ampak tematizira neko neznosno napetost, ki se ne more razrešiti v prostoru njenih formulacij; nezadržnost, ki se v njej vzpostavlja, teži k temu, da se prenese na delovanje v prostoru, ki je »zunaj« nje. (A sama seveda še nikakor ne more biti jamstvo za dejanski vznik tega delovanja, ki ga na strukturni ravni evocira.)