Prejšnjo jesen sem dal v laboratoriju preverit navzočnost 320 kemijskih snovi, ki bi jih lahko v telo vnesel s hrano, pijačo, zrakom, ki ga diham, in izdelki, ki prihajajo v stik z mojo kožo. Med njimi so starejše kemikalije, ki sem jim bil morda izpostavljen pred desetletji, na primer DDT (diklorodifenil-trikloroetan) in PCB (poliklorirani bifenili oz. poliklorobifenili), pa nevarne snovi, kot so svinec, živo srebro in dioksini, novejši pesticidi, sestavine plastičnih mas in že skoraj čudežne spojine, ki se vsepovsod dotikajo sodobnega življenja in omogočajo, da šampon prijetno diši, da se hrana ne prime ponve in da so tkanine varne pred ognjem in ne prepuščajo vode. Te preiskave krvi so strašno drage, predrage za večino ljudi.