Zakon, ki je določil meje parka, opredeljuje samo to, da je “začrtano ozemlje izločeno kot javni park, namenjen za dobrobit in veselje ljudi”, in da bo kaznovan in pregnan vsakdo, ki bi se skušal tam za stalno naseliti. Modrim kongresnikom se seveda tedaj ni niti sanjalo, da bo to nedotaknjeno ozemlje južno od kanadske meje nekoč nekaj izjemno redkega, še manj pa, da bo razveseljevalo predvsem najbolj strah zbujajočega sesalca Severne Amerike. Tako kot drugo zakonodajo, z ustavo vred, so tudi ta odlok prepustili v presojo, dopolnitev in razširitev poznejšim rodovom.