Na povsem vsakdanji dan Mancinijevega in Fontanovega nadzora se mora v zgolj pol ure zajemalka kopača ustaviti kar štirikrat. Študent takoj skoči v blatno jamo in spravi ven zaklad: svetilko, več krožnikov in skled, majhne plastike iz terakote in neštete črepinje amfor -- marsikaj od tega lahko izvira iz tretjega ali četrtega stoletja pr. n. š. “Na tem območju je zmeda,” pravi Davide.