Na prvi pogled bi dejali, da je Second Life (SL) še ena trirazsežna igra, ki je dosledno večigralska, a s to temeljno razliko, da v njej udeleženec nima cilja, niti vnaprej določene zgodbe ali teme, ki bi jo »doživljal«. Zato SL pravzaprav ni igra, ni simulacija v pravem pomenu besede, prej le navidezni prostor, v katerega lahko postavimo trirazsežne predmete, like, slike, zvoke ipd. in jih ob pomoči skriptnega jezika tudi »oživimo«, animiramo in podobno.