Tekoče kristale so namreč odkrili že davnega leta 1888, zaslug za to pa nima fizik ali morda kemik, temveč avstrijski botanik Friedrich Reinitzer. A tekoči kristali so eno, zasloni z njimi pa čisto nekaj drugega in na prvi LCD (liquid crystal display) je bilo treba počakati še osemdeset let, do leta 1968, ko so pri RCA naredili prvi delujoči zaslon s tekočimi kristali.