V ospredju so predvsem kakovost zvoka, ki jo določajo številni dejavniki. Najbolj v oči bijoč je gotovo podatek o bitni globini in frekvenci vzorčenja, s kakršno naprava zmore obdelovati zvok. Na tem segmentu je "standard" 24 bitov globine (edina izjema na preizkusu je bila Yamaha UW500 z 20 biti), frekvenca vzorčenja pa 48 ali 96 kHz - le nekaj modelov E-Mu in M-Audio je ponujalo tudi frekvenco vzorčenja 192 kHz, ki se danes v svetu digitalne obdelave zvoka imenuje tudi "mastering" frekvenca, saj naj bi bila zelo ustrezna za ustvarjanje končnih miksov (zaradi majhnih izgub pri obdelovanju signala z učinki).