Jasno vemo kaj se je zgodilo, nosim te arhivske zapiske, ampak zdaj kako natančno tisto ločnico, o kateri sem prej govoril, prestopit, to je bil ta izziv, ki je potem seveda pa, ko ga premagaš, vstopiš v to področje, pa postane neka obsesija, ki je tudi obsesija zadovoljstva. Kot da bi človek vzel nek narkotik, tako je bilo na trenutke. Seveda potem stvari urejaš in jih racionaliziraš, ampak so trenutki, ko tudi avtor zadrhti s svojim tekstom, tako kot se roman končuje.