Žižek nas na samem začetku opozori, da gre za tole: vsako nasilje je izbruh, ampak ravno moramo se izvit tej fascinaciji nad posameznimi izbruhi, torej nad posamezniki, ki izvajajo nasilje in pogledat celoten sklop, cel paket, ki pravzaprav generira te posamezne izbruhe nasilja. Pravi, da to subjektivno nasilje je samo pač vrh nekega trikotnika, v katerem nastopata pa še simbolno nasilje, ki se pojavlja prek jezika in pa sistemsko nasilje, ki ga proizvajajo ekonomsko politični odnosi.