Se pravi, jazz so lahko igrali, ni bil pa zelo priljubljen. Imeli so ga, govorim, seveda, o politiki, imeli so ga za neke vrste dekadentno vrsto glasbe, ki je prišla z zahoda, vendar je nekaj ljudi, ki so sicer bili v partizanskem gibanju. Tak je bil, recimo, Bojan Adamič, imelo pač to možnost, to priložnost zaradi te svoje opredelitve, da se je z jazzom lahko ukvarjala.